Pust je eden najbolj veselih in okusnih praznikov v Sloveniji. Poleg barvitih mask, glasnega rajanja in šeg, ki odganjajo zimo, ima pomembno vlogo tudi hrana. Tradicionalno je bil pust čas obilja – zadnji dnevi pred postom so pomenili priložnost, da so ljudje pojedli vse, kar bi se kasneje pokvarilo: meso, mast in jajca. Zato ne preseneča, da so pustne jedi bogate, kalorične in ocvrte.
Danes pustne dobrote ohranjamo kot del kulturne dediščine, hkrati pa jih vse pogosteje pripravljamo na sodobnejši, bolj uravnotežen način.
Krof – kralj pusta
Če obstaja ena jed, ki je sinonim za pust v Sloveniji, je to krof. Tradicionalno so ga gospodinje pripravljale iz kvašenega testa z veliko rumenjakov, masla in moke. Polnili so ga z domačo marelično marmelado in ocvrli v svinjski masti, nato pa posuli s sladkorjem v prahu.
Danes krofe pogosto pripravljamo v pečici, z manj maščobe in sladkorja, a enako rahle in dišeče.
Namesto bele moke lahko uporabimo polnozrnato ali pirino moko, marmelado brez dodanega sladkorja, za popestritev pa dodamo pomarančno lupinico ali vanilijo.
Mastni torek in mesne jedi
Pustni torek ali »mastni tork« je bil nekoč dan, ko se je jedlo, kolikor je šlo – predvsem mesne jedi, klobase, pečenice in ocvirke. V Prekmurju in na Štajerskem so bile pogoste klobase z zeljem ali repo, na Dolenjskem pa pečenice in zabeljeni žganci.
Čeprav danes večina ne sledi več strogemu postu, številni še vedno obdržijo navado, da si za pust privoščijo nekaj »močnejšega«. V sodobni različici lahko mesne jedi pripravimo bolj uravnoteženo – z manj maščobe, več zelenjave in pečeno namesto ocvrto.
Flancati, miške in druge sladke dobrote
Poleg krofov so pustni klasiki tudi flancati, miške in pustni šarklji.
Tudi te jedi so bile nekoč ocvrte v olju ali masti, danes pa jih mnogi pečejo v pečici ali pripravijo z manj sladkorja. Namesto klasičnih flancatov lahko pripravimo pirine ali skutine, miške pa spečemo v silikonskih modelčkih.
Za zdravo alternativo je odlična ideja pečene jabolčne rezine v testu, ki ohranijo prazničen okus brez odvečnih maščob.
Pust danes – med tradicijo in zavedanje
Čeprav pust pomeni čas preobilja, se vedno bolj zavedamo, da je mogoče praznovati z okusom in zmernostjo. Z nekaj manjšimi prilagoditvami – manj sladkorja, več sadja, manj cvrtja – lahko ohranimo okus tradicije, hkrati pa poskrbimo za dobro počutje.
Pri projektu Jem zdravo, študiram s polno paro! spodbujamo ravno to: zavestno uživanje hrane, spoštovanje kulinarične dediščine in sodobne, bolj zdrave različice tradicionalnih jedi.
Pustni krofi, flancati in miške bodo vedno imeli svoj prostor na mizi – in prav je tako. A ključno je ravnotežje: uživaj v tradiciji, poslušaj telo in izberi kakovostne sestavine. Naj bo pust sladek, vesel in zdrav – tak, kot si ga naredimo sami.
Recepti različnih vrst krofov od študentov za študente: