Generalna skupščina Organizacije Združenih narodov je leta 2018 sprejela resolucijo, s katero je 7. junij razglasila za svetovni dan varnosti hrane. Ta dan je priložnost za razmislek o pomenu in prihodnosti varne hrane ter za spodbujanje ukrepov za preprečevanje, odkrivanje in obvladovanje tveganj, povezanih z njo.
Letošnji dan varnosti hrane v ospredje postavlja pripravljenost na incidente, povezane z varnostjo hrane. Vsako leto zaradi kontaminirane hrane zboli desetina svetovne populacije, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).
Incidenti, povezani z varnostjo hrane, so primeri, ko obstaja morebitno ali potrjeno tveganje za zdravje, povezano z uživanjem hrane. Incident v povezavi z živili lahko sledi med drugim zaradi neustreznega nadzora, goljufij s hrano ali naravnih dogodkov, so pojasnili pri WHO-ju.
Rdeča nit letošnjega svetovnega dneva varnosti hrane poudarja pomen pripravljenosti na incidente v povezavi z varnostjo hrane, ne glede na to, kako blagi ali hudi so.
“Pripravljenost na obvladovanje incidentov, povezanih z varnostjo hrane, zahteva predana prizadevanja oblikovalcev politik, organov za varnost hrane, kmetov in nosilcev živilske dejavnosti, dejavno vlogo pa lahko odigrajo tudi potrošniki,” so zapisali pri Svetovni zdravstveni organizaciji.
Po podatkih WHO-ja vsako leto zaradi okužene hrane zboli eden od desetih ljudi na svetu, več kot 200 bolezni pa je posledica uživanja kontaminirane hrane. Kot še izpostavljajo, 40 odstotkov bremena bolezni, ki se prenašajo s hrano, nosijo otroci, mlajši od pet let.
Ljubljana – 6. mednarodna konferenca Varnost živil
Ob svetovnem dnevu varnosti hrane je v državnem svetu potekala konferenca o varnosti živil pod naslovom Varnost živil: Pripravimo se na nepričakovano. Konferenco poleg državnega sveta in kmetijskega ministrstva organizirajo tudi Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Evropska agencija za varno hrano (EFSA) informacijska točka ter mreža Evropske deklaracije za hrano, tehnologijo in prehrano.
Konference, na kateri so bili prisotni številni prehranski strokovnjaki iz Slovenije in tujine, se je udeležila tudi kmetijska ministrica Mateja Čalušić, ki je v uvodnem nagovoru poudarila, da smo v zadnjih desetletjih priča številnim izzivom, ki ogrožajo varnost hrane, od podnebnih sprememb, onesnaževanja okolja do globalizacije prehrambnih sistemov.
“Ključna naloga države in vseh deležnikov je, da se dejavno borimo proti tem izzivom in zagotovimo, da je hrana, ki jo proizvajamo in uživamo, varna in trajnostno pridelana. To vključuje sprejemanje ustreznih zakonodajnih okvirov, spodbujanje inovacij v kmetijskem sektorju in ozaveščanje javnosti o pomenu zdrave prehrane in trajnostnega prehranskega sistema,” je dejala ministrica Čalušić.
Poseben izziv je po ministričinih besedah tudi zmanjševanje zavržene hrane, zlasti z ukrepi, kot so izobraževanje, podpora programom preusmerjanja hrane in spodbujanje trajnostnih praks v proizvodnji hrane. “Ključno je, da spodbujamo kratke prehranske verige, lokalno pridelavo in podpiramo manjše kmete in pridelovalce,” je dodala ministrica in ob tem poudarila pomembno vlogo mednarodnih organizacij in svetovnega sodelovanja, saj je zaradi podnebnih sprememb in globalizacije prehrambnega sistema potreben pristop, ki presega državne meje.
Znoj: Vključiti se mora celotna družba
Vršilka dolžnosti generalnega direktorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vida Znoj je opozorila, da je sistem zagotavljanja varnosti hrane izjemno kompleksen. “Številni dejavniki vplivajo na način, kako proizvajamo, distribuiramo in uživamo hrano, in prinašajo vedno nova tveganja. Tudi nepredvidljive situacije, kot so naravne nesreče, izbruhi bolezni ali vojne, lahko ogrozijo varnost hrane in povzročijo hude posledice za javno zdravje in gospodarstvo. Zato moramo imeti za take dogodke vnaprej pripravljene učinkovite načrte za njihovo obvladovanje,” je pojasnila.
Treba je vključiti celotno družbo, od politike in medijev do znanstvenoraziskovalnih institucij in izobraževalnega sistema. Znanstveni napredek nam omogoča boljše razumevanje tveganj in razvoj inovativnih metod za njihovo obvladovanje. “Naučimo se nekaj iz preteklih izkušenj, sodelujmo in poskusimo se pripraviti na nepričakovane situacije, saj bomo le tako lahko premagali vse izzive, ki nam jih bo prinesla prihodnost,” je poudarila Znoj.
Na konferenci so se posvetili tudi prehranskim izzivom na področjih šolstva, gostinstva, turizma in druge organizirane prehrane. Nato pa so predstavili praktične primere stanja varnosti hrane in prehrane v vrtcih, srednjih šolah in socialnovarstvenih zavodih ter izzive za varnost hane in prehrane v sodobnem hotelirstvu, na turističnih kmetijah in v spletnih platformah za hitro dostavo hrane.
Vir: rtvslo.si